Originally released in 1983 in former Yugoslavia this album is a truly undiscovered gem of ethereal folk music. Pesmi combines the old traditional melodies of Eastern Europe and the Balkan States area with the lush and enchanting instrumentation of the late 60s and early 70s folk with elements of progressive folk and singer/songwriter from England and the USA. This results in a highly mystifying and still easily folksy piece of exclusively acoustically instrumented music with haunting female vocals that seduce you with lyrics in their native tongue. “Pesmi” reminds of well known artists like PENTANGLE, STEELEYE SPAN, GRYPHON, FAIRPORT CONVENTION and even SIMON & GARFUNKEL , just with this very unique eastern flavor and bigger emotional gestures in the melodies. An utterly picturesque musical experience similar to a diving trip through an ancient sunken city in the wild ocean eons ago.
Buy RePress Slovenska Gruda made in Austria:/
Buy Original Slovenska Gruda made in Slovenia:)
Blaž Arnič je bil skladatelj pretežno orkestralne glasbe in eden izrazitejših slovenskih simfonikov 20. stoletja, čigar glasbena govorica je globoko povezana z domačo zemljo.
Ples čarovnic je Blaž Arnič pisal z mislijo na baletno oblikovanje, na odrsko uprizoritev. Zamisel baleta sloni na ljudski pravljici iz skladateljevega domačega kraja pod Raduho. Pravljica pripoveduje o lahkomiselnem hlapcu, ki je na praznik sv. Rešnjega Telesa dvakrat grešil: ni mu bilo dovolj greha, da si je na veliki praznik izrezljal cokle, ampak je šel zvečer še vasovat. Zato so ga kaznovale čarovnice, ki strašijo na razpotju Kogel. Ko je v temni noči prišel do tega razpotja, ga je nenadoma obšla groza. Nebo je zažarelo v nenavadni svetlobi, iz Gozdka pa se prično spuščati proti hlapcu lahne postave - čarovnice (Tu se začne glasba, ki slika nadaljnji potek zgodbe.) Nenadoma je hlapec ujet v krogu samih čarovnic, ki začno plesati okrog njega, sprva umirjeno, nato vedno strastneje, vedno bolj divje. Vabijo ga k plesu, druga za drugo ga potegne v plesni vrtinec, podajajo si ga iz rok v roke. Ples se vedno bolj stopnjuje v divjem tempu, cel kolobar čarovnic pleše s hlapcem, ki mu pojejo neprestano nagajivo pesem: "Putika moja dolga ne poja, ljubica tvoja pa sama leži." Hlapec mora plesati tako neutrudno, da skoraj obnemore in se mu na nogah razbijejo cokle. Ko se oglasi zvon in posveti prvi pramen jutra, preneha skrivna moč čarovnic, ples se umiri in čarovnice se polagoma umaknejo spet v gorske vrhove, nebo izgubi svoj nenavadni žar, hlapec pa se na razkopanem in razteptanem razpotju šele zdaj zave, kaj se je zgodilo z njim. Skladba, ki se začne v pianissimu in se dramatično stopnjuje do svojega viška, se zaključi spet v pianissimu. (Zapisano ob krstni izvedbi 28. novembra 1938. Orkestru Ljubljanske filharmonije je dirigiral Lovro Matačič, takrat direktor beograjske Opere.)
Ni komentarjev:
Objavite komentar